STEKLINA

Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz in je, brez izjeme, smrtna bolezen. Kljub temu pa se jo lahko preprečuje z izvajanjem preventivnega cepljenja. Epidemiologi ločijo dve vrsti kužnih krogov pri steklini, in sicer urbani in silvatični. Urbana oblika stekline, ki jo prenašajo psi, je bila v Sloveniji izkoreninjena kmalu po II. svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini v letu 1947. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pri nas pojavila silvatična oblika stekline, katere glavni rezervoar in prenašalec so lisice. Ta oblika stekline je v manjšem obsegu prisotna na območju Slovenije še danes. Zaradi zelo neugodne epidemiološke situacije in na podlagi dobrih rezultatov, ki so jih dosegale druge evropske države, je v letu 1988 Slovenija pričela z izvajanjem peroralnega cepljenja lisic proti steklini (polaganje vab z letali), kar se je pokazalo kot edini uspešni ukrep za izkoreninjenje te bolezni.

Steklino povzroča lyssavirus. Virus se prenaša s praskami ali ugrizi okuženih živali. Z mesta ugriza potuje po perifernem živčevju v možgane, kjer se začne intenzivno razmnoževati. Nato potuje v obratni smeri v periferna tkiva, najpogosteje živčne pleteže in slinske žleze. Ko se klinični znaki izrazijo, je virus že razširjen po celotnem telesu. V povprečju je doba od okužbe, do pojava kliničnih znakov 2-3 mesece, lahko pa je tudi precej daljša ali krajša, odvisno od tipa, količine in mesta vstopa virusa.

Bolezen se pojavlja v več fazah. V prvi fazi se pojavijo spremembe v vedenju, npr. dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih tudi pomanjkanje strahu pred ljudmi, spremenjen apetit. V naslednji fazi okužena žival postane razdražljiva in agresivna, pogosto grize stvari okoli sebe. Bolezen se konča s poginom v tretji - paralitični fazi. Živali zaradi paralize mišic ne morejo več požirati, posledično jim slina teče iz gobca, pojavi pa se tudi ohromelost zadnjih okončin, ki napreduje v popolno paralizo mišic. Žival pogine zaradi zadušitve.

Cepljenje psov v Sloveniji je obvezno in se izvaja predvsem z namenom zaščite zdravja in življenja ljudi in živali. Mladički morajo biti cepljeni med 3. in 4. mesecem starosti. Razmik med prvimi tremi cepljenji ne sme biti daljši od 12 mesecev, mora pa biti v različnih koledarskih letih. Če se lastniki držijo rokov cepljenja, se psa po prvih treh letih, lahko cepi po navodilu proizvajalca cepiva. V naši ambulanti uporabljamo cepivo, ki nudi maksimalno, to je triletno zaščito, kar pomeni, da se psa cepi vsako tretje leto.

V primeru da vas ugrizne pes, boste napoteni v antirabično ambulanto, pes pa mora na pregled k veterinarju, in sicer 1., 5., in 10. dan po ugrizu, ravno zaradi suma na okužbo s steklino. Sum se ovrže, če je pregled psa trikrat negativen.