KDAJ K VETERINARJU?

Vsak lastnik najbolje pozna svojo žival in običajno hitro opazi spremembe v obnašanju in počutju. Vendar pa vsako odstopanje od običajnega vedenja ni nujno tudi znak prihajajoče bolezni. Zelo pomembno je, da žival dobro opazujemo in si opažanja po potrebi zapisujemo, kajti vsak podatek lahko veterinarju močno olajša pot do pravilne diagnoze. Pri navajanju podatkov bodite čim bolj objektivni, konkretni in natančni. Bolezni spremljajo različni simptomi in ni nujno, da se ob isti bolezni vedno pojavijo enaki. Možna so tudi individualna odstopanja med osebki.

 

PES POZIMI

Pozimi mnogi psi, podobno kot ljudje, čutijo mraz. Nekatere pasme so bolj ustvarjene za zimske razmere (npr.: Sibirski husky, Aljaški malamut), spet druge, predvsem kratkodlake (npr.: hrti, dobermani, ipd.) in manjše pasme (npr. čivave, maltežani), pa so bolj občutljive na nižje temperature in vlažno okolje, na kar moramo biti lastniki še posebej pozorni. Kljub temu, da so psi družabna bitja in se najbolje počutijo v družbi ljudi, včasih njihovo bivanje v notranjih prostorih ni mogoče in so nameščeni zunaj. Za določene pasme to ne predstavlja velikega problema. Ne glede na to pa si mora lastnik, zaradi večje izpostavljenosti vremenskim razmeram, zanje vzeti več časa. Zunaj nameščeni psi potrebujejo večjo mero rekreacije, zato jih je treba dnevno voditi na daljše sprehode, hkrati pa je potrebno še dodatno pozornost posvetiti njihovi oskrbi.

ZAVETJE

Če pes pozimi ne more bivati v notranjih prostorih, mu moramo zagotoviti kar se da udobne bivalne razmere na prostem.

Pasja uta mora biti dovolj velika, da se pes lahko popolnoma skrije vanjo, v njej lahko vstane in se obrne. V uti naj bo tudi toplo ležišče, celotna uta pa mora biti primerno toplotno izolirana. Če so zime bolj deževne ali vetrovne moramo poskrbeti, da ima vhod v uto nadstrešek oziroma, da je vhod primerno pokrit. Vodo je potrebno redno menjavati, saj pozimi hitro lahko zamrzne. Če je pes na verigi mora biti le-ta dovolj dolga in kadar je privezan na sebi ne sme imeti samozatezne ovratnice.

Kljub vsem tem ukrepom pa čez zimo ne smejo ostati zunaj mladički, breje samice, starejši in bolni psi, saj ti niso tako odporni na mraz. Ne glede na vse preventivne ukrepe pa je ob izrednih razmerah, ko se temperature spustijo krepko pod ničlo, psom treba omogočiti možnost toplega zavetja.

NEGA PSA ČEZ ZIMO

Za manjše pse, pasme s kratko dlako, mladiče in starejše pse je dobro, če med sprehodom nosijo pasja oblačila. Za deževne dni lahko uporabimo nepremočljive materiale in jim tako pomagamo, da ostanejo suhi. Sprehode moramo prilagoditi nizkim temperaturam in s svojimi ljubljenčki ne ostajamo predolgo zunaj ne da bi bili aktivni.

Sneg in sol lahko povzročita hude razjede na pasjih tačkah, zato moramo njihove blazinice zaščititi z obutvijo. Če pes tega ne prenaša dobro, mu lahko tačke pred sprehodom zaščitimo s primernimi mazili, po končani aktivnosti pa temeljito speremo s toplo vodo in jih osušimo.

Ker sprehodi pozimi običajno niso tako dolgi kot v poletnem času je treba psa primerno zaposliti tudi v zavetju toplega doma.

Psa je treba redno česati saj suha,čista in razčesana dlaka bolje ohranja toploto in tako ščiti telo pred mrazom. Kadar psa kopamo moramo paziti, da je res popolnoma suh preden se odpravimo z njim na mraz. Daljšo dlako med blazinicami lahko pristrižemo, saj se na njej rade nabirajo snežene kepice, ki psa dražijo in motijo.

Veliko psov obožuje sneg in ga v zimskih dneh z veseljem uživa, vendar velika količina pojedenega snega lahko povzroči prebavne motnje, zato je le-to bolje preprečiti.

HRANJENJE

Psi, ki živijo zunaj pozimi porabijo več energije za ohranjanje telesne temperature zato je smiselno da jim ponudimo bolj kakovostno hrano z večjo vsebnostjo beljakovin in maščob ter povečamo količino hrane. Premrzla ali zmrznjena hrana za pse ni primerna. Prav tako morajo ves čas imeti na voljo čisto in mlačno vodo.

Povečevanje obroka za psa ki živi v stanovanju ni smiselno.

BOLEZNI IN STRUPENE SNOVI

Najpogostejše pasje nevšečnosti s katerimi se srečujemo v zimskih dneh so ozebline, prehlad, ureznine, poškodbe in zastrupitev s sredstvom proti zmrzovanju.

Najbolj prepoznaven znak ozeblin je bleda, hladna in boleča koža. V hujših primerih lahko pride do odmrtja kože, ki se temno obarva, na njej se lahko pojavijo razjede. Ozebline se najpogosteje pojavijo na koncih uhljev, tačkah, smrčku, repu ter pri samcih v področju mod. Ozebline previdno in počasi segrevamo s pomočjo mlačne vode ali obkladkov ter se po nasvet obrnemo na svojega veterinarja.

Etilenglikol ali »antifriz«, sredstvo proti zmrzovanju je v zimskem času ponavadi vedno na dosegu roke. Zato moramo biti še toliko bolj pazljivi, saj je za naše štirinožne prijatelje, kot tudi za ljudi, zelo škodljiv. Zaradi svojega sladkega okusa ter vonja pa še bolj vabljiv. Za pse, še bolj pa mačke, je lahko nevarna že zelo majhna količina. Že kmalu po zaužitju lahko pride do nastanka težav v centralnem živčnem sistemu (nekoordinirano gibanje, tresenje, migetanje zenic), v drugi fazi se pojavijo težave s srcem in na koncu lahko privede v akutno odpoved ledvic. Če sumite, da je vaša žival zaužila antifriz se takoj obrnite na veterinarja.