Spremembe, ki se dogajajo na rodilih samic od pričetka ene gonitve do pričetka naslednje, imenujemo spolni ciklus. Psičke dosežejo spolno zrelost oz. prvo gonitev v povprečju med sedmim in dvanajstim mesecem starosti. To je odvisno predvsem od vrste pasme, prehrane živali ter vplivov okolja. Tako manjše pasme spolno dozorevajo veliko prej kot velike, dobro rejene živali bolj zgodaj kot slabše hranjene.

 

 

Pripuščanje ob prvi gonitvi ni priporočljivo, saj psička takrat ne samo spolno, ampak tudi telesno in psihično šele dozoreva. Veliko pove že dejstvo, da ima dve tretjini svoje končne telesne teže. Zato prvič parimo psičke manjših pasem šele pri letu in pol, pri psičkah večjih pasmah pa celo kasneje. Večina psičk se goni dvakrat letno, spomladi in jeseni, kar pa ni nujno za psičke, ki živijo v hiši, saj niso tako zelo izpostavljene zunanjim temperaturam in zunanjim vplivom. Lahko se gonijo tudi samo enkrat na leto, v kateremkoli letnem času.

 

Spolni ciklus je sestavljen iz štirih faz (proestrus, estrus, diestrus in anestrus). V posameznih fazah se spreminja koncentracija spolnih hormonov v krvni plazmi, pod njihovim vplivom pa se dogajajo značilne spremembe na spolnih organih, ki se hkrati kažejo tudi v spremenjenem obnašanju psice.

V prvi fazi gonjenja-proestrusu, ki traja v povprečju devet dni (lahko tudi samo 3 dni), opazimo otečeno zunanje spolovilo in gost temno-rdeč izcedek iz nožnice. V tej fazi psička še ni pripravljena na oploditev in tudi še ne pripušča samcev, ki pa jih vonjave izcedka že privabljajo. Kasneje se izcedek zbistri, postane bolj rumen do svetlo rdeč, voden in ima manj močan vonj. Takrat je psička pripravljena na naskok. To je faza estrusa, kjer pride tudi do ovulacije. V prisotnosti samca psička umakne rep in usloči hrbet. Tudi ta faza traja približno devet dni. Na podlagi zunanjih znakov in obnašanja veterinar lahko določi primeren čas za parjenje psičke. Pred tem je priporočljivo, dalastnik pazljivo spremlja in si beleži potek gonitve ter obnašanje psičke. Proti koncu prve faze gonitve veterinar lahko naredi bris nožnične sluznice in z mikroskopskim pregledom na podlagi oblike epitelnih celic le-te, natančneje določi fazo gonitve in primeren čas oploditve. Najbolj natančen način ugotavljanja primernega časa zaskoka pa je določanje hormona progesterona v krvi.

Diestrus je obdobje, ki sledi estrusu, in v katerem prihaja do izoblikovanja rumenih telesc. Če psička ni breja, traja ta faza od 6-8 tednov. V tem času pride do regresije prej nastalih sprememb spolnih organov pod vplivom hormona progesterona, ki ga izloča rumeno telo in doseže vrhunec tretji teden po koncu gonjenja. Psice se v tem obdobju, precej bolj agresivno vedejo do samcev in odklanjajo sparitev.

Zadnja faza-anestrus je faza spolnega mirovanja, saj se spolni hormoni znižajo na osnovno raven in traja različno dolgo.

 

Brejost psičke traja od 59 do 66 dni, v povprečju 63 dni.

Porod je povsem naraven dogodek, ki lahko v večini primerov poteka doma brez veterinarske pomoči. Ta je potrebna le pri zapletih, ki so pogostejši pri določenih pasmah (kratkogobčne pasme – angleški buldog, mops, bokser, shih-tzu...) ali pri psičkah, ki so že v preteklosti težje kotile. Ko nastopi čas za porod, si psička začne iskati topel in miren prostor, kjer bo kotila. Dobro je, da jo pustimo na prostoru, ki si ga sama izbere in ji ne povzročamo dodatnega stresa s premeščanjem. Tudi nenehno božanje in nadziranje ni priporočljivo, bolje je, da jo opazujemo od daleč. Psička naj ima svoj prostor, kjer se počuti varno in ima svoj mir. Pred samim začetkom poroda samica navadno izgubi apetit in za nekaj stopinj se ji zniža telesna temperatura.

V prvi fazi poroda pride do širjenja porodnih poti, kar traja od šest do dvanajst ur in v tej fazi je žival po navadi mirna in brez bolečin. V drugi fazi se predrejo plodove ovojnice, iz rodil priteče temna tekočina. To fazo spremljajo porodni popadki. Po največ štirih urah se rodi prvi mladič, ostali se za njim rojevajo v razmiku največ dveh ur. Če so mladiči še obdani s plodovo ovojnico, jih očisti samica sama z zobmi, lahko pa ji pri tem pomagamo tako, da sprostimo in očistimo dihalne poti mladičev. Če je psica zaradi poroda zelo izčrpana in sama ne more primerno poskrbeti za mladiče, jih z brisačo nežno masiramo, da jih osušimo in pospešimo prekrvavitev ter dihanje. Navadno se petnajst minut za mladičem izloči še posteljica, lahko pa se na koncu izloči več posteljic hkrati. Porod tako traja do šest ur. Mladiči morajo materino mleko zaužiti čim prej. Priporočljivo je, da mladički sesajo vsaj 14 dni in nato postopno prehajajo na drugo hrano.

 

Porod se lahko zaplete, če obstajajo nagnjenosti k težjemu porodu, denimo zlomi kosti medenice, prirojene napake mladičev itd. Z veterinarjem se posvetujemo, če prva faza poroda traja več kot 24 ur, če so porodne tekočine iztekle že pred več kot dvema urama, pa se ni skotil še noben mladič, če ima samica močne popadke že uro po rojstvu zadnjega mladiča, pa se naslednji še ne pokaže, če samica nima več popadkov oziroma na trebušni steni ne vidimo več krčev, a vemo, da vsi mladiči še niso rojeni, če je samica zaradi dolgega poroda že močno izčrpana, če je izčrpana zaradi bolezni v poznem obdobju brejosti ali če se rojevajo mrtvi mladički.