DEBELOST PRI PSIH IN MAČKAH

Debelost je stanje prekomerne telesne teže zaradi prisotnosti preobilnih maščobnih zalog. Prav tako
kot v sodobnem svetu debelost prizadene vedno več ljudi, ima vzporedno z njimi težave tudi vedno
več domačih živali, predvsem psov in mačk. Vzrok debelosti je prekomeren vnos energetskih snovi
(predvsem maščob in ogljikovih hidratov) ob premajhni porabi (premalo gibanja). Nekatere pasme
psov so bolj podvržene težavam z debelostjo, predvsem labradorci, zlati prinašalci, beagli, koker
španjeli, buldogi, jazbečarji in še nekatere druge. Tudi za sterilizirane oziroma kastrirane pse in
mačke velja, da imajo pogosteje težave s prekomerno telesno težo, saj se jim z odsotnostjo spolnih
hormonov metabolizem spremeni. Debelost je pogostejša težava starejših živali, ki se manj gibljejo
in imajo počasnejši metabolizem.
V nekaterih primerih debelost pri psih (ob res majhnem vnosu kalorij) lahko kaže na zdravstvene
težave, predvsem obolenje ščitnice in posledično pomanjkanje ščitničnih hormonov. V tem primeru
so običajno prisotni še drugi znaki (pogosto jih zebe, so brez energije, pogoste so kožne težave,
motnje spolnega ciklusa), bolezen pa se potrdi oziroma ovrže z laboratorijsko preiskavo ščitničnih
hormonov v krvi. Razširjen trebuh ob sočasni izgubi mišične mase lahko kaže tudi na drugo
hormonalno obolenje, Cushingov sindrom. Pomnimo pa, da so to izjemni primeri – v večini
primerov je debelost preprosto posledica pretiranega hranjenja!
Debelost ni zgolj estetski problem, ampak predvsem zdravstveni. Najpogostejše obolenje povezano
z debelostjo predvsem pri starejših psih in mačkah je osteoartritis – vnetje in bolečine v sklepih.
Najbolj na udaru so komolci, kolena in kolki, lahko pa so prizadeti vsi sklepi. Osteoartritis sicer
nastane zaradi genetsko pogojenih nepravilnosti v sklepih ali različnih poškodb, vendar stanje
prekomerna telesna teža zelo poslabša. Večja je tudi možnost poškodb kosti, vezi, sklepov in mišic,
saj v primeru debelosti na gibalne strukture pritiska večja sila. Predvsem pri mačkah se zaradi
debelosti pogosto razvije sladkorna bolezen (podobna sladkorni bolezni tipa II pri ljudeh), kar
večinoma pomeni dosmrtno terapijo z inzulinom, če ne ukrepamo pravočasno. Pogostejše so tudi
težave z vnetjem spodnjih sečil in nastankom urinskih kristalov pri mačkah, ki lahko vodijo tudi v
življenjsko ogrožajočo zaporo sečnice. V primeru kratkogobčnih pasem (buldogi, mopsi …)
debelost poslabšuje težave z dihanjem, ki jih imajo zaradi svoje anatomije, saj dodatno oži zgornje
dihalne poti; pri višjih zunanjih temperaturah se lahko ti psi še hitreje pregrevajo. Več je tudi težav s
kožo – pojavijo se vnetja med različnimi gubami zaradi neprezračenosti, več je otiščancev in
preležanin na kostnih štrlinah posebej pri večjih pasmah psov. Bolj so obremenjeni tudi različni
notranji organi (jetra, ledvica, srce … ). Pri predebelih živalih se poveča tveganje v primeru
anestezije, večja je tudi možnost težkih porodov zaradi ožjega porodnega kanala. Statistične študije
nedvomno kažejo, da imajo predebele živali v povprečju krajšo življenjsko dobo kot tiste z idealno
telesno težo.
Kako ugotovimo, da je pes ali maček predebel? Če potipamo prsni koš, moramo rebra z lahkoto
otipati, prav tako moramo zlahka zatipati posamezna vretenca v hrbtenici. Če pogledamo žival od
zgoraj, mora biti očitna zožitev v pasu. Če ima telo obliko „valja“, trebuh visi navzdol, omenjene
kostne strukture pa le s težavo zatipamo, je maščobnih zalog preveč.

HUJŠANJE IN VZDRŽEVANJE TELESNE TEŽE

Na briketirani pasji in mačji hrani so navedene okvirne vrednosti količine hrane, ki naj bi jo dnevno
zaužila žival določene telesne teže in starosti. Količino hrane vedno skrbno odmerimo s tehtanjem
oziroma merilnim lončkom in ne odmerjamo hrane „na oko“. Če dodajate konzervirano ali kuhano
hrano ter priboljške (tudi pripravke za žvečenje!) je potrebno količino briketov ustrezno zmanjšati,
še bolje pa se je vzdržati redilnih priboljškov. Če opazimo, da se tudi na priporočeni količini hrane
naš ljubljenček redi, moramo količino še dodatno zmanjšati (vsak organizem je pri izkoriščanju
energetskih snovi drugačen) oziroma zamenjati vrsto hrane za „light“ linijo ali celo veterinarsko
dieto za hujšanje. Taka hrana vsebuje manj ogljikovih hidratov in maščob ter več vlaknin in
beljakovin, kar pomaga pri izgubi teže. Da napolnimo želodec in se izognemo neprijetni lakoti pri
manjšem vnosu energetskih snovi, lahko dodajamo tudi kuhano zelenjavo, ki ima veliko vlaknin.
Proces hujšanja moramo redno spremljati s tehtanjem (najbolje tedenskim). Prehitro hujšanje je
škodljivo, priporočljiva izguba telesne teže je 1-2% tedensko. O tem, da je pes ali maček na dieti,
Moramo obvestiti vse družinske člane in sosede, da ne bo našega truda uničil kak „šibki člen“ s
priboljški. Pazimo tudi, da predebela žival slučajno nima dostopa do hrane kake druge manj ješče
ali podrejene živali.
Sočasno z zmanjšanjem vnosa hrane je priporočljivo zvišati nivo fizične aktivnosti, vendar
postopno – pri netreniranih predebelih živalih je v primeru večjih naporov velika možnost poškodb
gibalnega aparata, hitreje se lahko tudi pregrejejo. Dolžino in intenzivnost sprehodov zato postopno
zvišujemo. Izključno notranje mačke je težje spodbuditi k aktivnosti – lahko jih poskusimo
sprehajati zunaj na povodcu ali pa se z njimi igramo po stanovanju s predmeti, ki jih mora loviti,
lahko uporabimo tudi lasersko lučko.
Debelost pri psih in mačkah je k sreči rešljiv problem – najprej si ga moramo priznati, nato pa se
dosledno in vztrajno držati priporočene diete in uspeh je praktično zagotovljen!