Zajedalci (notranji in zunanji)

ZAJEDALCI (NOTRANJI IN ZUNANJI)

Zajedalce delimo na zunanje in notranje.

ZUNANJI ZAJEDALCI

Koža in dlaka naših ljubljencev je na žalost zelo privlačna za različne zajedalske organizme, ki pa ne prizadenejo samo kože in dlake, pač pa lahko prenašajo tudi nevarne bolezni, npr. boreliozo, babeziozo, anaplazmozo in s tem lahko škodujejo tudi ljudem.

Zunanji zajedalci so členonožci, ki živijo na ali v koži, v uhljih, dlaki in dlačnih mešičkih. Veliko zajedalcev in njihovih razvojnih oblik pa se zadržuje tudi v okolju, kjer naša žival živi ali v naravi. Dejansko vidimo samo 20 procentov populacije bolh, vse ostale pa živijo v okolici.

Najpogostejši zajedalci so bolhe in klopi, pri mačkah pa še ušesne garje. Klopi in bolhe živali pijejo kri in tako lahko povzročijo slabokrvnost ali celo smrt, v blažjih primerih pa naše ljubljence delajo nemirne in jim povzročajo stres. V zadnjem času je tudi vse več psov alergičnih na ugrize bolh in pri tem trpijo za alergijskim dermatitisom. S svojo slino pa lahko paraziti prenašajo tudi druge parazite in bolezni, kot so borelioza, erlihioza, babezioza, trakulje itd. Nekatere od teh bolezni so doživljenske.

Tudi komarji lahko s svojim pikom v pasjo kri prenesejo nevarnega parazita, ki se naseli v srčni mišici psa in lahko povzroči smrt oziroma kronično odpoved srca. Ogroženo območje v Sloveniji je zaenkrat samo Primorska.

V boju proti zunanjim zajedalcem je pomembna predvsem preventiva. Najbolj primerni so kožni prelivi v obliki ampul, ki imajo širok spekter delovanja, lastnik pa jih mora vestno in pravočasno nanašati na kožo psa. Obstajajo tudi spreji, šamponi in ovratnice proti zajedalcem, ki pa so manj učinkoviti. Bolhe je potrebno zatirati tudi v prostorih in na mestih, kjer se naša žival giblje in zadržuje.

NOTRANJI ZAJEDALCI

Notranji zajedalci so trakulje, gliste in krvni paraziti. Zajedajo v prebavilih, notranjih organih, krvi… Znižujejo odpornost gostiteljev, sesajo kri in povzročajo poškodbe organov. Prenašajo se lahko tudi na ljudi, predvsem so nevarni za majhne otroke, ki si lahko jajčeca med igro z živaljo zelo hitro vnesejo v usta.

Hude okužbe z notranjimi zajedalci povzročajo drisko, bruhanje, anemijo in splošno slabo počutje. Žival je lahko okužena, lastnik pa tega ne opazi. Zelo pogosto se mladički okužijo že v leglu od mame.

Za odpravljanje notranjih zajedalcev imamo preparate v obliki tablet, paste ali ampul oziroma pipet. Slednje nanašamo na kožo, kot za zunanje zajedalce. Pogostnost odpravljanja je odvisna od starosti živali. Do 3 meseca starosti se priporoča dajanje vsakih 14 dni, nato do 6 meseca starosti enkrat na mesec, po tem obdobju pa 3-4 krat letno. Vsekakor pa se priporoča odpravljanje zajedalcev 2-3 dni pred cepljenjem, saj s tem zmanjšamo možnosti komplikacij ob cepljenju ter zvišamo učinkovitost cepiva.