PRVA
POMOČ
Prvo pomoč nudimo, da zaustavimo krvavitev ali zmanjšamo možnost
krvavitve, zaščitimo rano pred onesnaženjem in omejimo možnost
nadaljnjih poškodb tkiva, nato pa moramo žival čim prej peljati k
veterinarju.
Za nudenje prve pomoči živali je primerna oprema iz kompleta za prvo
pomoč, lahko pa si pomagamo z raztrganimi oblačili, brisačami, PVC
folijo, elastičnim trakom...Pri resnih poškodbah sta najbolj pomembni
dejanji zaustavljanje krvavitve in preprečevanje podhladitve.
Poškodovano žival vedno pokrijemo s toplo odejo ali oblačili. Žival je
navadno v šoku in se na vašo pomoč lahko odzove z agresivnim vedenjem,
zato morate biti zelo previdni in po potrebi živali gobec obvezati s
povojem ali pasom.
Pri vrezih ali vbodih na tacah naredimo kompresijsko obvezo – taco povežemo
in povoj zmerno zategnemo, da zaustavimo krvavitev. Pri močni krvavitvi
lahko naredimo Esmarchovo obvezo, to je čvrsta obveza nad komolcem, ki močno
zmanjša dotok krvi v taco in tako zmanjša krvavitev. Tako obvezo lahko
pustimo na živali največ 2 uri, kasneje lahko pride do odmiranja tkiv.
Okončino z odprtim zlomom povežemo enako kot rano, s sterilno gazo in
povojem. Pri zaprtih zlomih ne nudimo prve pomoči, niti ne imobiliziramo
okončin zaradi lastne varnost, saj je za to nujna predhodna pomiritev psa.
Kadar je žival v nezavesti, jo položimo na bok, iztegnemo vrat naprej,
odpremo gobec in izvlečemo jezik na stran. Glava naj bo pri tem nekoliko
nižje od trupa. Žival pokrijemo.
V vseh primerih je žival potrebno čim prej peljati k veterinarju.
V poletnih mesecih moramo biti pri psih posebej pozorni na znake vročinske
kapi oziroma toplotnega udara. Zaradi visokih temperatur in vlage v zraku
lahko telesna temperatura psa preseže tudi 43°C. Znaki so nenadna
onemoglost, pospešeno dihaje, viseč jezik, omotica, blede sluznice,
bljuvanje in driska. Sledita lahko tudi nezavest in smrt. Predvsem so
dovzetni starejši psi, psi s prekomerno težo, temno pigmentirani in močno
odlakani psi. V rizično skupino spadajo tudi psi kratkogobčnih pasem
(angleški buldog, shih-tzu, mops...), psi s kroničnimi obolenji srca in
dihal, pa tudi ostali, če so zaprti v slabo zračenih prostorih ali so
izpostavljeni večjim naporom. Ukrepati moramo čim hitreje. Psa namestimo v
hladnejši, zračen prostor ali vsaj v senco, ter mu v presledkih nudimo svežo
vodo. Če je pes že omotičen, mu na telo polagamo v vodo namočene kose blaga
in ga masiramo po okončinah in prsnem košu. Nezavestnega psa namestimo v
prej opisan položaj. Psa čim prej peljemo k veterinarju, tudi če se nam zdi,
da si je popolnoma opomogel.
Psi se v urbanem okolju pogosto zastrupijo s strupi prodi glodalcem,
polžem, s tekočino proti zmrzovanju in drugimi nevarnimi snovmi. V naravi pa
jih lahko piči strupena kača ali požrejo močerada. V vsakem primeru je nujna
takojšnja veterinarska pomoč. Če je pes pojedel strup v zadnjih dveh urah,
mu lahko pomagamo tako, da izzovemo bruhanje. V ta namen mu v gobec
vbrizgamo 10-20 ml 3 odstotne raztopine vodikovega peroksida ali toplo močno
sladkano oziroma slano vodo. Za zmanjšanje delovanja strupa v črevesju mu
lahko v gobec vnesemo raztopino aktivnega oglja.. Kontaktne strupe iz kože
in sluznic temeljito izperemo z mlačno vodo. V veliko pomoč bo, če boste k
veterinarju prinesli tudi snov, ki jo je žival zaužila oziroma sumite, da jo
je. Če pa to ni mogoče, prinesite s seboj vsaj embalažo.