KUŽNI KAŠELJ PSOV (KENNEL COUGH)

Kužni kašelj (infekciozni traheobronhitis) je akutno, močno nalezljivo obolenje dihal pri psih.
Najpogosteje se pojavlja v prehodnih obdobjih leta, torej jeseni in spomladi. Glavni povzročitelj je
bakterija Bordetella bronchiseptica, običajno pa gre za mešano okužbo z virusi (virus parainfluence,
adenovirus tip 2 ...) in bakterijami (poleg Bordetelle tudi mikoplazme in razne sekundarne bakterije).
Bolezen se prenaša kapljično po zraku, z izcedki iz nosu, ust in oči, ki se predvsem ob kašljanju
razpršijo v okolico. Najpogosteje psi zbolijo po nastanitvi v pasjem hotelu, v zavetišču, na pasji razstavi,
obisku pri frizerju ali podobnem dogodku, kjer je na majhnem prostoru zbranih veliko različnih psov.
Okužba za ljudi in druge živali ni nevarna.

Inkubacijska doba (čas od okužbe do izbruha bolezni) traja od tri do deset dni. Značilen je dražeč, suh,
neproduktiven kašelj, ki ga lahko spremlja voden izcedek iz nosnic in vnetje očesnih veznic. Kašelj se
značilno pojavlja v napadih, pogostejši je ob naporu, pritisku na sapnik ali ob razburjenju. Pogosto je
tako močan, da se pes davi ali pa ga sili na bruhanje, ob koncu napada lahko izbljuva nekaj sluzi.
lastniki včasih mislijo, da se je psu nekaj zataknilo v žrelu/grlu. Pri milejši obliki splošno počutje živali ni
prizadeto, apetit je ohranjen in pes je običajno živahen. V primeru težje oblike se pojavi povišana
telesna temperatura, oteženo dihanje, oslabelost, izguba apetita, gnojen izcedek iz nosu in produktiven
vlažen kašelj; bolezen lahko napreduje tudi v pljučnico. Huje običajno zbolijo mladiči in starejše živali,
živali z oslabljenim imunskim sistemom in necepljene živali. Kašelj lahko traja tudi do 3 tedne, pes pa
predstavlja vir okužbe za druge pse še nekaj tednov po prenehanju kašlja.

Za diagnozo bolezni običajno zadostujejo tipični klinični znaki. Potreben je pregled pri veterinarju, da se
ugotovi morebitna povišana telesna temperatura in/ali patološki šumi na pljučih. Pri huje prizadetih psih
je potreben tudi pregled krvi, rentgensko slikanje prsnega koša in včasih citološka ter mikrobiološka
preiskava izpirka dihalnih poti za natančno določitev povzročitelja ter ustreznega antibiotika.
Za lažjo obliko kužnega kašlja pri živalih z zdravim imunskim sistemom ni posebnega zdravljenja,
bolezen mine sama po sebi. Običajno predpišemo zdravila za lažje izkašljevanje, ob posebej
izčrpavajočem kašlju tudi zdravila za pomirjanje kašlja. Od zeliščnih pripravkov se priporoča trpotčev
sirup. Pomaga tudi vlaženje dihalnih poti s paro (na primer v kopalnici s polno kadjo vroče vode). Za
podporo imunskemu sistemu sploh v primeru pomanjkljive prehrane dodajamo vitamine. Obvezen je
počitek in sprehode je potrebno skrajšati na najnujnejše. Priporoča se uporaba oprsnice, saj ovratnica
ob pritisku na sapnik sproža napade kašlja. V primeru hujše oblike (ko je večinoma prisotna okužba s
sekundarnimi bakterijami) zdravimo z antibiotiki. V primeru predpisane antibiotične terapije se je
potrebno skrbno držati odmerkov in časovnih razmikov med njimi ter tablete obvezno porabiti do konca.
Da se prepreči prenos bolezni naprej, se moramo izogibati stiku obolelega psa z drugimi psi in
odpovedati obiske razstav, prireditev s psi ali nastanitev v pasjem hotelu. Po prenehanju kašlja fizično
aktivnost dvigujemo počasi in postopno. Če kašelj v treh tednih ne mine, je potreben ponoven obisk pri
veterinarju, da se ugotovi morebiten drug vzrok (pljučni paraziti, kolaps sapnika, srčno popuščanje …).
Najboljša preventiva proti okužbi s kužnim kašljem je izogibanje prostorov in prireditev, kjer je zbrano
veliko število psov, kvalitetna prehrana in dobra telesna kondicija ter redno cepljenje s tako imenovanim
kombiniranim cepivom proti kužnim boleznim. Ponekod v tujini je dostopno tudi cepivo proti Bordetelli,
ki se ga aplicira na nosno sluznico, in se ga priporoča v primeru pogoste nastanitve v pasjih hotelih.