DOLŽNOSTI IN OBVEZNOSTI LASTNIKOV IN SKRBNIKOV HIŠNIH ŽIVALI

 

IZVLEČKI IZ ZAKONODAJE

 

 

 

SPLOŠNI POGOJI ZA POSEDOVANJE ŽIVALI, BIVALNI POGOJI IN OSKRBA ŽIVALI

 

 

 

7. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Skrbnik živali mora živali zagotoviti:

 

– bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

 

– svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;

 

– dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;

 

– svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;

 

– ločeno nastanitev nezdružljivih živali."

 

"Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju."

 

"Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali."

 

 

 

4. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009
"Skrbnik hišnih živali mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali."

 

"Skrbnik hišnih živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških normativov glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:

 

1. kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;

 

2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;

 

3. ukrepe, ki preprečijo pobeg živali;

 

4. ustrezne bivalne pogoje in oskrbo v skladu s tem pravilnikom in predpisom, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prosto živečih vrst živali."

 

10. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009
"Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če skrbnik poskrbi za ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali."

 

 

 

9. točka 1. odstavka 5. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, Uradni list RS št. 93/2005

 

"Gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih."

 

 

 

1. in 2. odstavek 14. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, Uradni list RS št. 93/2005

 

"Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Postopek se začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali."

 

"Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:

 

1. posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30 dni v 12 mesecih na stanovanje;

 

2. ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev."

 

 

 

Bolne, poškodovane in onemogle živali

 

1.-3. odstavek 8. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene."

 

"Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali."

 

"Skrbnik živali mora zagotoviti redno preverjanje zdravstvenega stanja in dobrobiti živali, kar mora biti opravljeno tako pogosto, da se prepreči nepotrebno trpljenje živali. Stanje rejnih živali v intenzivnih rejah mora biti preverjeno vsaj enkrat dnevno, o čemer mora voditi predpisane evidence."

 

 

 

18. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, in ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali."

 

 

 

Mučenje živali

 

3. in 4. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti."

 

 

 

"Mučenje živali je:

 

– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;

 

– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali."

 

 

 

(prepovedana ravnanja, ki se štejejo za mučenje živali, so podrobneje navedena v Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013)

 

 

 

Prodaja in podarjanje hišnih živali

 

8. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

"Hišne živali je dovoljeno prodajati izven poslovnih prostorov le po predhodnem soglasju UVHVVR v skladu z zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti."

 

"Hišnih živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah, na tekmovanjih ali drugih prireditvah."

 

 

 

Starostna meja za lastništvo psa oziroma nakup hišne živali

 

6. odstavek 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Če je lastnik psa fizična oseba, se lahko v centralni register psov kot lastnik vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let, pri čemer se starost lastnika ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa oseba, mlajša od 18 let, se v centralni register psov do njene polnoletnosti vpiše njenega zakonitega zastopnika."

 

10. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Hišne živali se lahko osebam, mlajšim od 18 let prodaja, oddaja ali podarja le ob navzočnosti enega od staršev ali skrbnika."

 

"Prodajalec, zaposleni v zavetišču ali oseba, ki podarja hišno žival, sme od  osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Če oseba to odkloni, se ji ne sme prodati, oddati ali podariti hišne živali."

 

 

 

Obvladovanje psa
2.-4. odstavek 11. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici."

 

"Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu."

 

"Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za:

 

– pse na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov ter so ustrezno označena in ograjena tako, da je psom onemogočen pobeg;

 

– lovske pse v času lova v skladu z zakonom, ki ureja lovstvo."

 

 

 

Varovanje nevarnih živali

 

9., 10. in 26. točka 1. odstavka 5. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo:

 

– službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;

 

– psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom;

 

– psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi;

 

– psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom."

 

"Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka."

 

"Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice."

 

12. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali."
"Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:

 

– da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,

 

– da so zaprti v pesjaku ali objektu,

 

– da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom."

 

"Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let."

 

 

 

Prevoz hišnih živali

 

9. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009
"Pri prevozu mora biti hišna žival zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami."

 

"Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20°C, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara pri živali v vozilu. Najpogostejši vidni znaki vročinskega udara so navedeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika."

 

"Hišnih živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje."

 

"Prevoz hišnih živali v komercialne namene mora potekati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L št. 3 z dne 5. 1. 2005, str. 1)."

 

 

 

Treniranje hišnih živali

 

12. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

"Hišnih živali se ne sme trenirati na način, ki bi škodoval njihovemu zdravju oziroma dobremu počutju."

 

"Hišnim živalim je prepovedano dajati kakršne koli snovi z namenom povečati ali zmanjšati naravne sposobnosti živali, če bi to škodovalo dobremu počutju živali ali bi povzročalo nepotrebno trpljenje živali."

 

 

 

Posebne pravice psov pomočnikov ljudi s posebnimi potrebami

 

13. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Psi-vodiči slepih in psi-pomočniki invalidov imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza."

 

"Psom iz prejšnjega odstavka ni treba imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza."

 

 

 

Parjenje psic in mačk

 

11. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

"Psice in mačke je dovoljeno pariti tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama pri isti samici ni krajše od 290 dni, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Krajše obdobje med kotitvama je dovoljeno le, če so imele samice le enega ali dva mladiča."

 

"Psice in mačke, ki so bile parjene, pa se niso obrejile, so zvrgle ali so kotile vse mrtve mladiče, se lahko parijo v naslednjem ciklusu.

 

"Za preobremenjevanje živali se šteje tudi, če psica ali mačka koti pred 14. mesecem starosti."

 

 

 

Osamitev, kontracepcija, sterilizacija, kastracija
1. odstavek 11. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Skrbnik hišne živali mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu."

 

 

 

POGOJI ZA POSEDOVANJE PSOV

 

25.-33. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

 

 

Prehrana

 

"Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno, odrasle vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo."

 

 

 

Nega

 

"Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje."

 

 

 

Mladiči

 

"Mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim osmim tednom starosti."

 

 

 

Bivanje psa na kraju brez naslova

 

"Če bivalni prostor psa ni na stalnem ali začasnem naslovu skrbnika psa, mora biti na bivališču psa navedeno osebno ime in stalno bivališče skrbnika, v nasprotnem primeru se žival šteje za zapuščeno in se namesti v zavetišče."

 

"Za psa iz prejšnjega odstavka morata biti zagotovljena redna oskrba in ustrezno bivališče v skladu z določbami tega pravilnika."

 

 

 

Bivalni prostor

 

"Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje."

 

"Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi svoje neposredne okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja."

 

"Če pes biva zunaj, mora imeti pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje."

 

"Če je zunanja temperatura nižja od 0°C, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20°C."

 

"V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje."

 

"Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke."

 

 

 

Privez

 

"Če je pes privezan, mora biti dolžina priveza, merjena pri tleh, enaka najmanj 3-kratni dolžini psa, merjeno od konice nosu do korena repa, vendar ne krajša od 3 metrov. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico. Teža priveza ne sme presegati 1/12 teže psa."

 

"Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje."

 

 

 

Pesjak

 

"Minimalna velikost pesjaka skupaj z uto glede na težo psa in število živali v pesjaku je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika."

 

"Če so v pesjaku nameščeni psi različnih težnostnih kategorij, je minimalna velikost pesjaka lahko manjša za 15 odstotkov od predpisane velikosti, ki ustreza številu psov težjih kategorij."

 

"Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena so možna odstopanja glede velikosti pesjaka, če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali."

 

 

 

Pasja uta

 

"Pasja uta mora biti dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže, vstane ter se obrne oziroma mora biti vsaj velikosti, kot je določena v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika."

 

"Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so možna odstopanja glede velikosti pasje ute, če je omogočeno, da se žival nemoteno obrne, leže in vstane in če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali."

 

"Pasja uta mora biti primerno izolirana in dvignjena od tal. Pasja uta mora biti dvoprostorska, razen če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da to ni potrebno."

 

 

 

Vlečni psi

 

"Za vleko se lahko uporabljajo samo psi, ki so po konstituciji primerni za vleko. Bolne, poškodovane, breje in doječe živali se smatrajo kot nesposobne za vleko."

 

"Vlečni psi morajo imeti primerno vprego, to je oprsnico in jermenje, ki živali ne ovira pri dihanju in normalnem gibanju ter ji ne povzroča trpljenja."

 

"Pse je prepovedano priganjati z udarjanjem."

 

 

 

POGOJI ZA POSEDOVANJE MAČK

 

34.-38. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

 

 

Prehrana

 

"Mačkam je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njihov zdrav razvoj, in sicer mladim mačkam do šestega meseca starosti vsaj štirikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj trikrat dnevno, odraslim pa vsaj dvakrat dnevno, stalno pa morajo imeti pitno vodo."

 

 

 

Nega

 

"Mačke je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje."

 

 

 

Mladiči

 

"Mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim dvanajstim tednom starosti."

 

 

 

Bivalni prostor

 

"Mačka mora imeti zagotovljen bivalni prostor, ki ji zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko in pred napadi drugih živali."

 

"Mačka, ki stalno biva v zaprtem prostoru, mora imeti na voljo primerno velik in zračen prostor z naravno svetlobo ter ustrezna pomagala, kot so plezala, igrače in podobno."

 

"Če živi mačka samo v zaprtih prostorih brez možnosti občasnega izhoda, mora skrbnik zagotoviti, da mačka ni sama in brez nege več kot 24 ur."

 

 

 

Namestitev v kletko

 

"Mačko se lahko začasno, do največ trideset dni, namesti v kletko, in sicer na prireditvah, v zavetiščih, hotelih in trgovinah."

 

"V kletki morajo biti stranišče, napolnjeno z ustreznim posipom, ki vpija iztrebke in preprečuje širjenje smradu, posoda s pitno vodo, posoda s suho hrano ter ustrezne igrače."

 

"Kletka ne sme imeti mrežastega dna."

 

"Kletka mora biti vsaj velikosti, kot je določena v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika."

 

 

 

OZNAČITEV IN REGISTRACIJA PSA (MAČKE, BELEGA DIHURJA)

 

 

 

1.-3. ter 7. odstavek 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Lastnik psa mora zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način."

 

"Lastnik psa mora v sedmih dneh od pridobitve prijaviti psa pristojni veterinarski organizaciji. Mladiča mora prijaviti najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti."

 

"Pristojna veterinarska organizacija mora ob prijavi iz prejšnjega odstavka v centralni register psov, ki se vodi pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo, vnesti naslednje podatke:

 

– o psu;

 

– o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015;

 

– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, enotno matično številko občana (EMŠO) ali matično številko pravne osebe (MŠ) lastnika psa, oziroma za službene pse podatke o državnem organu."

 

"Izvor psa se za pse, skotene v Republiki Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival."

 

 

 

3. člen Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali, Uradni list RS št. 89/2014

 

"Vsak pes mora biti označen z mikročipom najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti."

 

"Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namen premikov izven Republike Slovenije ali pred prvo spremembo lastništva označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti."

 

"Mačke in beli dihurji morajo biti za namen premikov izven RS označeni z mikročipom."

 

"Ne glede na prejšnji odstavek se lahko mačke in beli dihurji na zahtevo lastnika označijo z mikročipom tudi, če se ne bodo premikali izven RS."

 

 

 

9. člen Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali, Uradni list RS št. 89/2014

 

"Šteje se, da je pes registriran, ko:

 

– je označen z mikročipom,

 

– ima veljaven potni list za hišne živali in

 

– so v Centralni register psov (CRPsi) vnešeni podatki o psu, določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in podatki o lastniku, določeni z zakonom, ki ureja zaščito živali."

 

"Registracija psov v RS je obvezna, razen za pse, ki na ozemlju RS prebivajo nepretrgano manj kot šest mesecev v koledarskem letu."

 

"Mačke in beli dihurji morajo biti za namen premikov izven RS registrirani skladno s prvim odstavkom tega člena."

 

 

 

Potni list za hišne živali

 

7. člen Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali, Uradni list RS št. 89/2014

 

"Potni list za hišne živali izda veterinar po postopku iz prvega in drugega odstavka 22. člena Uredbe 576/2013/EU:

 

– psu, skotenemu v RS, ob označitvi in registraciji;

 

– mački ali belemu dihurju, skotenemu v RS, ob označitvi in registraciji;

 

– psu, katerega država izvora je tretja država, če žival izpolnjuje veterinarske pogoje za vnos v Evropsko Unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) ob registraciji;

 

– mački ali belemu dihurju, katerega država izvora je tretja država, za namene premikov izven RS v času veljavnosti veterinarskega spričevala ali na zahtevo lastnika, če žival izpolnjuje veterinarske pogoje za vnos v EU;

 

– psu, mački ali belemu dihurju ob izgubi ali poškodovanju potnega lista, izdanega v RS, ali če so posamezne rubrike zapolnjene."

 

"Lastnik psa, mačke ali belega dihurja mora v RS v 30 dneh po poginu, evtanaziji, pobegu ali odtujitvi vrniti potni list veterinarski organizaciji, ki dokument uniči na viden način (npr. z luknjanjem). Veterinarska organizacija v evidenco iz 8. člena tega pravilnika vnese podatke, da je potni list razveljavljen."

 

"Potni list, ki ga veterinar zamenja zaradi poškodbe ali zapolnitve, uniči na viden način ter v evidenco vnese podatke o razveljavitvi."

 

"Izgubljeni potni list, ki je bil izdan v RS, veterinar razveljavi in v evidenco iz 8. člena tega pravilnika vpiše podatke o razveljavitvi."

 

"Razveljavljen oziroma uničen potni list veterinar vrne lastniku."

 

 

 

SPREMEMBA LASTNIŠTVA IN ODJAVA IZ CRPsi

 

 

 

4. in 5. odstavek 6. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013
"Lastnik psa mora javiti:
– pristojni veterinarski organizaciji pogin in spremembo lastništva psa ter evtanazijo psa, če ni izvedena v pristojni veterinarski organizaciji;

 

– pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg in odtujitev psa."

 

"Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče morata podatke iz prejšnjega odstavka vnesti v centralni register psov."

 

 

 

10. člen Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali, Uradni list RS št. 89/2014

 

"Lastnik psa mora vsako spremembo glede lastništva psa ali pogin psa javiti veterinarski organizaciji v sedmih dneh od nastanka spremembe in priložiti ustrezen dokument iz drugega odstavka tega člena."

 

"Veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi:

 

– računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa,

 

– kupoprodajne pogodbe,

 

– ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča,

 

– pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika."

 

"Veterinarska organizacija odjavi psa v CRPsi na podlagi pisne izjave lastnika o spremembi lastništva ali pisne odjave lastnika, ki je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika."

 

"Veterinarska organizacija po opravljeni evtanaziji psa odjavi psa v CRPsi v treh delovnih dneh."

 

"Nacionalni veterinarski inštitut sporoči v treh delovnih dneh pristojnemu območnemu uradu Uprave vsak najden kadaver psa, ki ga je mogoče identificirati. Pristojni območni urad uprave ga odjavi v CRPsi."

 

"Lastnik, ki bo skupaj s psom prebival v tujini, lahko največ sedem dni pred odhodom javi veterinarski organizaciji, da bo pes začasno ali trajno zapustil ozemlje RS, kar veterinarska organizacija vnese v CRPsi."

 

 

 

OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI

 

1.-4. in 8. odstavek 11.člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline, Uradni list RS št. 98/2013

 

"Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) v starosti od 12 do 16 tednov."

 

"Najpozneje ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni in vpisani v centralni register psov v CIS VET (register psov). Če lastnik psa s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji opravi cepljenje iz tega pravilnika v drugi državi, mora najpozneje v 30 dneh od opravljenega cepljenja veterinarski organizaciji predložiti dokazilo o opravljenem cepljenju, ki ga veterinarska organizacija vnese v register psov."

 

"Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporabijo cepiva, ki zagotavljajo imunost več kot eno leto. Vsa nadaljnja cepljenja se opravijo v skladu z navodili proizvajalca cepiva. Shema cepljenja je navedena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika."

 

"Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih iz prejšnjega odstavka, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje."

 

"Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce."

 

Prehodno obdobje (cepljenja do leta 2014)

 

1. in 2. odstavek 13. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline Uradni list RS št. 98/2013
"Ne glede na določbe 11. člena Pravilnika morajo biti v letu 2014 cepljeni vsi psi."
"Cepljenje v letu 2014 se šteje kot:
- drugo cepljenje v skladu s tem pravilnikom, če je iz spremljajoče dokumentacije ali uradnih evidenc razvidno, da je bil pes cepljen v letu 2013; ali
- tretje cepljenje v skladu s tem pravilnikom, če je iz spremljajoče dokumentacije ali uradnih evidenc razvidno, da je bil pes cepljen v letih 2012 in 2013.«

 

 

 

Sum na steklino

 

5. člen Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline Uradni list RS št. 98/2013

 

"Sum na steklino je podan, če:

 

– lisica ali drug sesalec poškoduje človeka,

 

– lisica ali drug sesalec kaže klinične znake, na podlagi katerih je mogoče sumiti, da se je pojavila steklina,

 

– lisica ali drug sesalec poškoduje hišno ali rejno žival."

 

 

 

Ukrepi ob sumu na steklino

 

6. člen Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline Uradni list RS št. 98/2013

 

"Veterinarska organizacija s koncesijo po zakonu, ki ureja veterinarstvo, je ob sumu, da se je pojavila steklina pri hišni ali rejni živali, dolžna brez odlašanja potrditi ali ovreči sum na podlagi epizootiološke poizvedbe in kliničnega pregleda. Če je sum potrjen, mora veterinarska organizacija obvestiti pristojni območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin."

 

"Veterinarska organizacija s pisnim navodilom takoj po prijavi suma na steklino imetniku živali določi:

 

a) osamitev sumljive živali do odločitve uradnega veterinarja o nadaljnjih ukrepih, vendar ne več kot deset dni za pse in mačke in 20 dni za ostale živali. Če žival pogine, mora veterinarska organizacija nemudoma poslati v preiskavo na steklino glavo ali celo truplo živali;

 

b) desetdnevni nadzor psov in mačk, ki so poškodovali ljudi, a ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Imetnik živali mora imeti v tem času žival doma pod nadzorom, tako da se prepreči kontakt z drugimi živalmi in ljudmi, ali pa se, če to ni mogoče, navedene živali v tem času namestijo v prostorih veterinarske organizacije, kjer morajo biti ločene od ostalih živali. V času nadzora mora imetnik živali poskrbeti, da se opravijo trije klinični pregledi. Preglede opravi veterinar veterinarske organizacije prvi, peti in deseti dan po povzročitvi rane. Rezultate teh pregledov mora veterinar vpisati v CIS VET;

 

c) če človeka, rejno ali hišno žival rani rejna žival ali hišna žival, razen psa ali mačke, in veterinar potrdi sum na steklino, pristojni OU Uprave smiselno odredi ukrepe iz tega pravilnika in strokovnega mnenja Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki ga ta poda na podlagi zahteve Uprave."

 

"Uradni veterinar lahko, da bi preprečil nepotrebno trpljenje živali, ne glede na rok iz točke a) prejšnjega odstavka, odredi usmrtitev živali. Veterinarska organizacija mora glavo ali celo truplo živali poslati v preiskavo na steklino."

 

 

 

IZGUBA IN NAJDBA HIŠNE ŽIVALI, ZAPUŠČENE HIŠNE ŽIVALI

 

 

 

29. in 30. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo."

 

 

 

"Skrbnik najdene hišne živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, lahko imetnik zavetišča žival odda tudi drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel."

 

7. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009
"Izgubo hišnih živali tistih vrst, ki morajo biti označene v skladu s predpisi o veterinarstvu oziroma v skladu s predpisi o varstvu prosto živečih vrst živali in ohranjanju narave, mora skrbnik v roku treh dni prijaviti pristojni veterinarski organizaciji oziroma najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube hišne živali ne prijavi v navedenem roku, se šteje, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali."

 

"Kdor najde žival, mora najpozneje v roku 24 ur:

 

1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ali pristojni veterinarski organizaciji;

 

2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;

 

3. obvestiti skrbnika, če mu je znan."

 

 

 

31. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

"Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča."

 

"Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo."

 

"Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške zavetišča, ki živali ne more sprejeti."

 

"Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča."

 

"Če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti."

 

"Če se z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali ukvarja društvo, mora glede namestitve in oskrbe živali izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišča."

 

 

 

 

VIRI:

 

• Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3), Uradni list RS št. 38/2013

 

• Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Uradni list RS št. 93/2005

 

• Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS št. 51/2009

 

• Pravilnik o označevanju in registraciji hišnih živali, Uradni list RS št. 89/2014

 

• Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline

 

Uradni list RS št. 98/2013