BRUHANJE
V življenju naših ljubljenčkov se prebavne težave pojavijo razmeroma pogosto. O motnjah prebave začnemo govoriti, ko prebava oslabi in se s tem zmanjša absorbcija hranilnih snovi iz črevesja, ali ko se pojavi oteženo premikanje hrane v/ skozi želodec oziroma skozi črevesje. Kadar prebava ne poteka pravilno, se pojavita dva glavna simptoma: bruhanje in driska.
Normalna prebava posameznega obroka traja pri psih v povprečju 7-10 ur, pri mačkah pa malo manj. V tem času različni organi sodelujejo pri razgrajevanju hrane na manjše delce, ki jih črevesna sluznica lahko vsrka in uporabi za rast, gradnjo, popravilo svojih tkiv in pridobivanje življenjske energije.
Zaužita hrana se iz ust preko požiralnika pomakne v želodec, kjer se skupaj s prebavnimi encimi, sluzjo in želodčno kislino premeša v gosto vsebino. To je začetek prebave, ki poteka v želodcu.
Ob želodčnih oz. ostalih prebavnih motnjah različnih vzrokov se pojavi bruhanje , ki ga štejemo med bolezenske znake in ne bolezen, kot nekateri lastniki zmotno mislijo. Pred samim aktom bruhanja se žival močno slini in zeha, kar nam pove, da je živali slabo. Slabosti ali nausei sledi sam akt bruhanja, kjer pride do značilnega gibanja trebušne stene živali, ki nato z močnim krčenjem trebušnih mišic izbruhne koščke že bolj ali manj prebavljene hrane, travo, razne tujke(različne delčke igrač, plastičnih predmetov, folij, kovinskih delov…), parazite (gliste), prozorno ali rumeno tekočino, črevesno vsebino, žolč ali kri. Bruhanje opisujemo kot refleksno vračanje želodčne vsebine skozi usta in se razlikuje od pojava t.i. regurgitacije, disfagije, pri katerem žival skozi usta izloča še neprebavljeno hrano iz požiralnika in pri čemer ni udeleženo močno valovanje trebušne stene in krčenje trebušnih mišic. Bruhanje je pravzaprav zaščitni mehanizem, ki je pogosto koristen. Z izločanjem pojedene hrane pomaga namreč pravočasno zaščititi telo pred potencialno škodljivo, morebiti zastrupljeno zaužito hrano in s tem vstop strupenih snovi v organizem.
Poznanih je več kot petdeset vzrokov, ki povzročajo akt bruhanja. Bruhanje lahko izzovejo številni signali, ki prihajajo iz organov trebušne votline (želodec, črevesje, jetra, trebušna slinavka, vranica, ledvice…), kemične spojine in emetogene-snov, ki sproži bruhanje- snovi (različna zdravila, strupi), poškodbe in draženje ravnotežnega organa v notranjem ušesu zaradi različnih vzrokov in vzdraženje centra za bruhanje v možganih zaradi udarcev, strupov, infekcij itd.
Pri živalih, ki bruhajo le kratek čas, kar imenujemo akutna oblika bruhanja, in je žival živahna, ima ohranjen apetit, je običajno priporočljiv 24 urni post. Nato živali postopoma ponudimo obrok hrane. Običajno je tovarniško pripravljena dietna hrana na začetku najprimernejša, ali pa doma pripravimo dietni obrok iz kuhanega riža, pustega kuhanega piščanca ali bele ribe. Poleg diete je treba živali omogočiti, da ima vedno na voljo vodo, boljše večkrat v manjših količinah. Če se bo prizadeta žival napila večjih količin vode, bo ravno zaradi tega lahko ponovno bruhala.
V primeru, ko slabost in bruhanje trajata dlje časa in je žival pri tem še neješča, neživahna, celo začne postopoma zgubljati telesno težo, pa govorimo o kronični obliki bruhanja. Taka stanja so zelo resna in je zato vedno potreben temeljit veterinarski pregled. Tak pacient namreč z vsakim bruhanjem izgublja veliko tekočine, energije, hranilnih snovi. Hitro postane dehidriran, letargičen in shujšan. Dehidriranost zlahka opazimo po slabi, nesvetleči dlaki ter lepljivih in suhih sluznicah (ob izvihanju zgornje ustnice in pritisku na dlesen, se nam prst kar nekako prilepi nanjo).
Kadar v bruhanju najdemo svežo ali prebavljeno kri, ki je črne barve, ali zaznamo nenavaden smrdljiv vonj, je stanje obolele živali še bolj alarmantno. Tako stanje nam govori o morebitnih notranjih krvavitvah.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da ni samo čas in trajanje bruhanja bistven podatek; tudi starost živali in velikost živali sta pomembni. Mlade živali veliko hitreje dehidrirajo kot odrasle živali, prav tako tudi živali z majhno telesno težo.
Pri diagnostiki in zdravljenju bruhanja je potreben celovit pristop. Vedno stremimo k temu, da odkrivamo najprej vzrok in nato ciljano zdravimo (ob infekcijah z antibiotiki, ob infestacijami s paraziti dajemo antiparazitike, ob neustrezni prehrani z dietami, ob morebitnih tujkih z operacijami...). Ob hujših oblikah skrbimo v prvi vrsti predvsem, da žival čim hitreje rehidriramo, če ne pije, ji dodajamo izgubljeno tekočino v obliki infuzij in ji pomagamo z zdravili proti slabosti, bruhanju.
Moram pa omeniti še stanje, ki je zelo pogosto pri naših ljubljenčkih in ogroža njihovo življenje. To je napihnjenost in zasuk želodca, ki je pogostejši pri psih kot pri mačkah. Predvsem se rad pojavlja pri psih velikih pasem. Pri tem stanju žival sili na bruhanje, ji je slabo, ima trebušne krče, ne more pa izbruhati črevesne vsebine. Če prepoznavanje takega stanja in zdravljenje ni pravočasno, je izid v veliki večini smrten.