Hrana niso samo makaroni in par koščkov mesa!

Tema našega tokratnega pisanja je prehrana psov in mačk. Ker je dokaj obširna, bo objavljena v dveh delih. najprej bomo govorili splošno o prehrani in njenih sestavinah, v naslednji številki pa o tem, katera hrana je primerna za naše kosmatinčke, kateri se kaže izogniti, kaj kuhati in kaj ne...

Prehranjevanje in z njim povezana hrana je eden najpomembnejših temeljev ohranjevanja zdravja in s tem dokaj enostaven način preprečevanja in zdravljenja mnogih bolezni. Vsak lastnik je dolžan zagotoviti svoji živali ustrezno in uravnoteženo prehrano! Vendar pa se moramo zavedati, da se prehranske potrebe živali v posameznih življenskih obdobjih spreminjajo. Dobra prehrana zelo pozitivno vpliva na splošno počutje živali, poveča jim zmožnost prenašanja naporov in stresa, jim hkrati krepi imunski sistem ter vpliva tudi na splošen, lep in zdrav videz živali.

Prebavila psov in mačk so po funkciji podobna našim. Hrana, ki jo naš ljubljenec zaužije, gre iz ustne votline preko požiralnika v želodec, kjer se začne kemična prebava. Ta se nadaljuje v tankem črevesju. Od tu se v kri vsrka večina hranilnih snovi. Preostanek se zbira v debelem črevesju, od koder se vsrka večina vode, nato pa kot iztrebki zapusti telo.

Zmotno je misliti, da je prehrana psov in mačk enaka naši! Že zgradba prebavil nam pove, da mora biti hrana kar se da dobro prebavljiva, saj je njihov prebavni trakt bistveno krajši od našega. Meso je, za razliko od rastlin (vlaknin), lahko prebavljiva surovina. To ne smemo pozabiti, še zlasti, če jim hrano kuhamo doma.

Tudi sama presnova mačk se razlikuje od pasje, saj mačke večino potreb po energiji pokrivajo iz beljakovin, psi pa z ogljikovimi hidrati in maščobami.

HRANILNE SNOVI

Poznamo šest skupin hranilnih snovi:

• beljakovine so glavni sestavni deli telesnih tkiv, kot so mišice, kri, koža, dlaka;
• maščobe so vir energije, pomembni gradniki živčevja in zatorej pomembne pri rasti mladičev, poleg tega sodelujejo pri prebavi in presnovi v maščobah topnih vitaminov ter skrbijo za vlažnost kože in kožuha;
  
• ogljikovi hidrati organizmu zagotavljajo energijo;
• vitamini imajo pomembno vlogo v presnovnih procesih in za vzdrževanje zdravja;
• minerali so nujni za razvoj in vzdrževanje zdravja kosti, kože, kožuha in drugih organov;
• voda predstavlja za preživetje organizma najpomembnejšo snov.

RAZLIČNE POTREBE PO HRANI

Tudi živali imajo v različnih življenjskih obdobjih različne potrebe po prehrani. Obdobja delimo na splošno v 3 skupine:

• mladiči (do 1. leta starosti)
• odrasle živali (od 1. do 7. leta starosti)
• starejše živali (po 7. letu starosti).

Nadalje se potrebe po prehrani razlikujejo še zaradi:

• posameznih značilnosti in razlik določenih pasem;
• stopenj aktivnosti;
• reproduktivnih stanj živali (brejost ali če proizvaja mleko, če je žival kastrirana oziroma sterilizirana);
• zdravstvenih in splošnih stanj organizma.