facebook s


  Ambulanta Max - Lavrica

  Dolenjska cesta 250
  1291 Škofljica

  Tel.: 01 366 65 44

  Ambulanta Max - Kamnik

  Muzejska pot 2
  1241 Kamnik

  Tel.: 059 940 488


  DELOVNI ČAS

  Lavrica:
  pon.-pet. 8.00 - 19.00

  sob. 8.00 - 12.00

  ned. in prazniki zaprto

  Kamnik:
  
pon.-pet. 13.00 - 19.00
  sob. 8.00 - 12.00

  ned. in prazniki zaprto 

 

  


  DEŽURNI VETERINAR

  Izven delovnega časa lahko
  pokličete dežurnega veterinarja

  na telefon 031 394 678


KJE SMO 

puscica LAVRICA

puscica KAMNIK

 

ZDRAVJE IN OSKRBA MAČJEGA MLADIČA

cat breeds - maine coon mala

Čestitamo! Postali ste lastnik malega mačjega nadobudneža. V vaših očeh je ta mala kepica že sedaj daleč najlepša in najpametnejša. Ne smete pa pozabiti, da ste za zdravje, vzgojo in dobro počutje vaše mačke odgovorni prav vi.
Zelo pomembno je, da mladička čim prej po tem, ko ga prinesete domov, pripeljete na pregled k veterinarju. Ta bo mucka pregledal in vam svetoval glede pravilne oskrbe in veterinarske preventive.

ZAŠČITNA CEPLJENJA

Zaščitna cepljenja ščitijo mačko pred pogostejšimi kužnimi boleznimi. Vse mačke, ne glede na to, ali živijo v stanovanju ali so zunanje, je priporočljivo cepiti s kombiniranim cepivom proti mačji kugi (panlevkopeniji) ter povzročiteljem mačjega prehlada (herpes in calici virus). Mačke, ki lahko hodijo ven brez nadzora in so v nevarnosti za pretepe ali spolne odnose s prostoživečimi mačkami, je priporočljivo cepiti tudi proti mačji levkozi (FeLV) ob predhodnem testiranju, saj cepljenje pozitivnih mačk ni smiselno. Mladiča se običajno prvič cepi med 8. in 10. tednom starosti, nato se cepljenje ponovi čez 4 tedne in nato čez 1 leto. Cepljenje proti mačji kugi in prehladu (t.i. RCP) se nato ponavlja vsaj na 3 leta, proti levkozi pa je potrebna letna revakcinacija. Tovrstno cepljenje ni zakonsko obvezno, je pa izjemno priporočljivo za zdravje vašega muca.
Cepljenje proti steklini za mačke, ki ne zapuščajo Slovenije, ni zakonsko obvezno. Priporoča se v primeru nenadzorovanih izhodov mačke na območjih, kjer so bili nedavno zabeleženi primeri stekline pri divjih živalih (predvsem ob meji s Hrvaško). Cepljenje proti steklini pa je obvezno za mačke, ki potujejo izven meja Slovenije in sicer vsaj 3 tedne pred načrtovanim potovanjem. Revakcinira se po navodilu proizvajalca, na 1-3 leta.
Glede najprimernejšega protokola cepljenja za vašega muca se posvetujte z veterinarjem. Če se želite z vašo mačko udeležiti kakšne razstave ali druge prireditve se pri organizatorju pozanimajte, katera cepljenja so za varnost vseh udeležencev obvezna.

MIKROČIPIRANJE, REGISTRACIJA, POTNI LIST ZA HIŠNE ŽIVALI

Mikročipiranje in registracija za mačke nista obvezna, vendar zelo priporočljiva, saj se bo le tako v primeru izgube in kasnejše najdbe vaše mačke lahko zanesljivo vedelo, komu pripada. Mikročip se vstavi pod kožo na levo stran vratu. Velik je nekaj milimetrov in ima svojo edinstveno petnajstmestno številko, ki jo lahko odčitamo s posebnim čitalcem, ki ga ima vsaka veterinarska ambulanta oziroma zavetišče za zapuščene živali. Številko čipa se nato preveri v Centralnem registru psov (v katerem se zaenkrat vodijo tudi vse registrirane mačke) in tako dostopa do vseh podatkov o živali in lastniku.
V kolikor mačka potuje, tudi če le v drugo državo EU, pa je mikročipiranje, registracija in izdaja Evropskega potnega lista za hišne živali obvezna. Pred potovanjem v državo izven EU je potrebno preveriti, ali potrebujete za mačko še kakšno dodatno dokumentacijo, kot je uradno veterinarsko spričevalo ali test titracije protiteles proti steklini.

ODPRAVLJANJE ZUNANJIH ZAJEDAVCEV

Najpogostejši zunanji zajedavci pri mačkah so bolhe, klopi in ušesne garje. Zaradi zdravja in dobrobiti živali je pomembno, da jih redno odpravljamo. Na tržišču je na voljo cela paleta različnih ampul, ovratnic, insekticidnih pršil in šamponov za odpravljanje zunanjih zajedavcev. Pred nanosom se posvetujte z veterinarjem in se prepričajte, da nanašate ustrezno sredstvo glede na prisotne zajedavce, starost in telesno težo vaše mačke. Odsvetujemo nakup preparatov proti zunanjim zajedavcem v prosti prodaji ali v specializiranih trgovinah za male živali, saj večinoma niso dovolj učinkoviti. Za nakup se odpravite v lekarno oziroma do svojega veterinarja. Večino sredstev je preventivno potrebno nanašati mesečno, dlje (do 8 mesecev) pa drži posebna ovratnica. V kolikor mačka živi izključno v stanovanju in ni v stiku z drugimi živalmi lahko sredstva proti zunanjim zajedavcem nanašamo redkeje.
Pri odpravljanju bolh ne smemo pozabiti zdraviti vseh živali v gospodinjstvu, temeljito očistiti ležišča in prostore, kjer se mačka zadržuje. Le 5% bolh se nahaja na sami živali, ostalih 95% pa najdemo v okolici. Okolico je po samem čiščenju potrebno poškropiti z insekticidnim pršilom.
Če na mački najdete že prisesanega klopa, ga odstranite s posebno pinceto. Vse klope, ki jih najdemo na mački je potrebno uničiti, sicer predstavljajo nevarnost za druge živali in ljudi.
V kolikor ima vaš muc ušesne garje (opazili boste zasušen rjav izcedek v ušesih, praskanje in otresanje z glavo) je poleg nanosa ustrezne ampule ali injekcije, ki garjavce pobije, potrebno tudi redno čiščenje ušes s posebnim čistilom za ušesa do ozdravitve.

ODPRAVLJANJE NOTRANJIH ZAJEDAVCEV

Mačje mladičke zelo pogosto zajedajo gliste in trakulje, ki jih lahko dobijo že od svoje mame (preko krvnega obtoka že med brejostjo ali s sesanjem) ali pa kasneje, ko raziskujejo okolico. Mladiči okuženi z glistami so lahko povsem brez specifičnih znakov, nekateri pa imajo napet trebušček, drisko in so slabotni.
Pomembno je, da mladičku redno dajemo sredstva proti notranjim zajedavcem (v obliki paste, tablet ali nanosa ampule na kožo) po navodilu veterinarja. Črevesne zajedavce je potrebno odpraviti tudi nekaj dni pred vsakim cepljenjem, saj njihova prisotnost zavira nastajanje odpornosti na podlagi vnesenega cepiva. Prvič mladičke razglistimo pri starosti 2 tednov, nato vsaka 2 tedna do starosti 3 mesecev in nato na en mesec do starosti pol leta. Pri odraslih mačkah, ki hodijo ven, notranje zajedavce odpravljamo na tri do štiri mesece, pri izključno notranjih mačkah pa lahko nekoliko redkeje. Preden se odpravite po preparat za odpravljanje notranjih zajedavcev muca stehtajte, saj je količina preparata, ki ga je potrebno dati, odvisna od njegove telesne teže.

SKRB ZA ZDRAVO ZOBOVJE

Mlečno zobovje običajno izraste pri mački med tretjim tednom in 2. mesecem starosti. Kmalu po tem sledi menjava s stalnim. Zadnji stalni zob izraste nekje med 6. in 7. mesecem starosti. Dobro zdravstveno stanje ustne votline je izjemno pomembno za zdravje vaše mačke.
Čeprav ščetkanja zob pri mačkah ne prakticira veliko lastnikov in nekatere mačke kljub postopnemu navajanju ščetkanja ne tolerirajo, je vredno poskusiti, saj ji boste tako prihranili marsikateri stomatološki poseg v splošni anesteziji. Z ustno higieno je potrebno pričeti čim prej, najkasneje v fazi menjave mlečnih zob s stalnimi (pri starosti okoli 3 mesecev). Priskrbite si zobno ščetko/naprstnik in zobno pasto za mačke (zobna pasta za ljudi ni primerna). Zobe moramo čistiti enkrat dnevno ali vsaj na 2 dni. Ko se na zobovju enkrat pojavi zobni kamen, ga z zobno ščetko ne moremo več odstraniti in takrat je potrebno ultrazvočno čiščenje v splošni anesteziji. Kopičenje zobnih oblog sicer vodi do nastanka parodontalne bolezni in posledično izgube zob. Zobe vaše mačke redno pregledujte, da boste zgodaj opazili morebitne težave kot so zobni kamen, polomljeni zobje oziroma vnete dlesni in lahko zgodaj ustrezno ukrepali.

PREHRANA MAČJEGA MLADIČA

Mačji mladički naj imajo kvalitetno briketirano hrano, namenjeno posebej mačjim mladičem, stalno na voljo, saj naenkrat niso sposobni veliko pojesti. Kvalitetna briketirana hrana vsebuje vse hranilne snovi, ki so potrebne za rast in razvoj mačjega mladiča, zato razni dodatki k prehrani niso potrebni, lahko pa mucka od časa do časa pocrkljate s kakim priboljškom za mačke, vrečko mokre hrane ali koščkom mesa. Hrano za vašo mačko kupujte izključno v specializiranih trgovinah za male živali ali pri veterinarju, izogibajte se hrane nižje kvalitete iz supermarketov. Doma pripravljena hrana in hrana v pločevinkah oziroma vrečkah je za mačke manj primerna oziroma težko zagotovimo, da bo muc z njo zaužil vse potrebne vitamine in minerale ter hranilne snovi v pravilnem razmerju. Če se vseeno odločite, da boste vašemu mačku nudili kuhano hrano, se prej posvetujte z veterinarjem. Ne hranite ga z ostanki vaših obrokov, saj je človeška hrana za mačke preslana in v povprečju vsebuje preveč ogljikovih hidratov. Pitje kravjega mleka za mačke ni najbolj koristno, pogosto imajo po njem tudi drisko. Ne pozabite na čisto in svežo vodo, ki jo mora imeti maček ves čas na voljo.
Na novo hrano mačka vedno navajamo postopoma. Vsak dan mu v običajno hrano vmešamo nekaj nove in se tako izognemo morebitnim prebavnim motnjam.
Mački se pri prehranjevalnih navadah zelo razlikujejo – nekateri so izbirčni in jedo zelo malo le določene vrste in okusa briketov, drugi so pravi požeruhi in pojedo vse, kar vidijo. Posebej pri slednjih je potrebno, ko odrastejo, hrano omejiti na 2-3 obroke dnevno. Količina hrane, ki naj bi jo muc zaužil, je odvisna od njegove starosti, velikosti in aktivnosti. Na embalaži mačje hrane najdemo tabele in navodila za doziranje, ki pa so okvirna. Če se na odmerjeni hrani muc redi, je potrebno obrok zmanjšati ali preiti na posebne dietne brikete. To se posebej rado zgodi pri steriliziranih/kastriranih živalih, ki živijo v stanovanju in se ne gibljejo dosti. Debelost pri mačkah vodi v številne zdravstvene težave kot so sečni kamni in vnetja spodnjih sečil, sladkorna bolezen, bolečine v sklepih ...

STERILIZACIJA/KASTRACIJA

V kolikor nimate rodovniške pasemske mačke, ki jo želite imeti za vzrejo rodovniških mladičev, ste po zakonu dolžni preprečiti rojstvo neželenih mačjih mladičev. Najlažje se boste mladičem izognili s kirurškim posegom sterilizacije oziroma kastracije. Poseg se lahko opravlja že od 3. meseca starosti dalje, vsekakor pa pred 6. mesecem, ko se začne puberteta. Gre za rutinski poseg, mačka se večinoma že naslednji dan obnaša, kot da se ji ni nič zgodilo. Pri posegu se odstrani testise oziroma jajčnike, tako da poleg nezmožnosti zanositve odstranimo tudi vir spolnih hormonov. Spolni hormoni so namreč odgovorni za neželeno vedenje, kot je oglašanje v času parjenja, potepanje, pretepi, markiranje v stanovanju (brizganje urina). S pretepi in parjenjem se med mačkami širijo tudi nevarne nalezljive bolezni, ki lahko močno skrajšajo življenjsko dobo vašega ljubljenca. Življenje v stanovanju z zaprto spolno aktivno mačko pa je lahko prava nočna mora.

NAJDENČKI in DUDARJI

Kljub prizadevanju zavetišč in društev za zaščito živali za zmanjšanje populacije prostoživečih mačk in porastu ozaveščenosti ljudi glede nujnosti sterilizacij/kastracij je neželenih mačjih mladičkov in najdenih majhnih sirot brez matere vsako leto še vedno ogromno, posebej spomladi in jeseni. Če ste tudi vi najditelj takega mucka in mu želite pomagati, je to vsekakor hvalevredno, vendar se v primeru neizkušenosti obrnite po nasvet k veterinarju. Majhni mucki morajo v prvih tednih življenja biti stalno na toplem in hranjeni na 2-3 ure s kvalitetnim nadomestkom mačjega mleka (kravje ali kakršnokoli drugo mleko v ta namen ni primerno, saj lahko povzroča hude driske), pomagati jim je potrebno tudi pri izločanju blata in urina. Če vsega tega dela niste pripravljeni sprejeti, obvestite pristojno zavetišče, ki bo poskrbelo za malo siroto. V kolikor ste našli in bi želeli obdržati že večjega muca, ga ne pozabite tretirati proti parazitom, testirati na mačji AIDS, levkozo in mikrosporijo ter po potrebi zdraviti.

POGOSTEJŠE ZOONOZE (z mačk na ljudi prenosljive bolezni)

Mačke lahko zbolijo za nalezljivim kožnim obolenjem, mikrosporozo (mikrosporijo oz. t.i. „mačjo boleznijo“). Povzroča jo gliva Microsporum canis ali sorodne glive iz skupine dermatofitov. Omenjeno obolenje se lahko prenese na ljudi in druge domače živali. Na mački ali psu se tipično kaže kot okrogla omejena brezdlačna mesta s spremenjeno kožo, najpogosteje po glavi in sprednjih nogah, lahko pa tudi kjerkoli drugje po telesu. Spremembe so redko srbeče. Pri ljudeh se prav tako kaže kot omejena okrogla področja (velikost kovanca) s pordelo kožo, ki se lušči. Pri otrocih ali osebah z oslabelim imunskim sistemom se lahko spremembe razširijo po večjem področju kože oziroma po lasišču. Mačke lahko povročitelje mikrosporoze prenašajo na dlaki tudi, če same ne razvijejo nobenih kožnih sprememb. Zato je vsako na novo posvojeno mačko neznanega izvora (sploh pa tako s kožnimi spremembami) priporočljivo testirati – vzorec dlake se pošlje na mikološko preiskavo v poseben laboratorij. Do izvidov (čez 14 dni) je priporočljivo mačko zadrževati v omejenem prostoru ločeno od drugih živali in otrok. Pozitivne mačke zdravimo s posebnim šamponom in po potrebi sistemsko s tabletami ter redno razkužujemo okolico. Zdravljenje je običajno zaključeno po 6 tednih.
Toksoplazmoza: za omenjeno boleznijo, ki jo povzroča vrsta praživali, Toxoplasma gondii, mačke zbolijo redko, lahko pa izločajo kužne oociste z iztrebki. Ljudje se sicer pogosteje okužijo s slabo oprano zelenjavo ali slabo termično obdelanim mesom kot direktno zaradi stika z mačko. Toksoplazmoza je posebej nevarna za ljudi z oslabljeno odpornostjo in pa za otroka v maternici. Nosečnice, ki so bile pri testu na toksoplazmozo negativne (njihov organizem se pred nosečnostjo še ni srečal s toksoplazmo) naj se izogibajo stiku z mačjimi iztrebki in naj čiščenje mačjega stranišča raje prepustijo komu drugemu.

Za več informacij obiščite našo spletno stran http://www.veterinarstvo-max.si/, pišite nam na  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali nas pokličite na 01/366 65 44. Seveda pa bomo še posebej veseli, če nas boste obiskali v naši ambulanti na Lavrici in vam bomo lahko svetovali osebno!