facebook s


  Ambulanta Max - Lavrica

  Dolenjska cesta 250
  1291 Škofljica

  Tel.: 01 366 65 44

  Ambulanta Max - Kamnik

  Muzejska pot 2
  1241 Kamnik

  Tel.: 059 940 488


  DELOVNI ČAS

  Lavrica:
  pon.-pet. 8.00 - 19.00

  sob. 8.00 - 12.00

  ned. in prazniki zaprto

  Kamnik:
  
pon.-pet. 13.00 - 19.00
  sob. 8.00 - 12.00

  ned. in prazniki zaprto 

 

  


  DEŽURNI VETERINAR

  Izven delovnega časa lahko
  pokličete dežurnega veterinarja

  na telefon 031 394 678


KJE SMO 

puscica LAVRICA

puscica KAMNIK

 

KDAJ K VETERINARJU?

Vsak lastnik najbolje pozna svojo žival in običajno hitro opazi spremembe v obnašanju in počutju. Vendar pa vsako odstopanje od običajnega vedenja ni nujno tudi znak prihajajoče bolezni. Zelo pomembno je, da žival dobro opazujemo in si opažanja po potrebi zapisujemo, kajti vsak podatek lahko veterinarju močno olajša pot do pravilne diagnoze. Pri navajanju podatkov bodite čim bolj objektivni, konkretni in natančni. Bolezni spremljajo različni simptomi in ni nujno, da se ob isti bolezni vedno pojavijo enaki. Možna so tudi individualna odstopanja med osebki.

 

POLETNE PASJE TEGOBE

Poletje je lahko za vas in vašega štirinožnega ljubljenčka čudovit čas za preživljanje skupnih trenutkov v naravi, ob vodi in ob raznih aktivnostih, ki si jih v drugih letnih časih težko oz. ne moremo privoščiti.Vendar pa nikakor ne smemo pozabiti, da poletje e prinaša le užitkov, temveč tudi kopico težav, katerim pa se kot skrben in ozaveščen lastnik zlahka izognemo.

TOPLOTNI UDAR OZ: VROČINSKA KAP

Visoke temperature, kise pojavljajo v poletnih dneh lahko povzročijo resne probleme vašim hišnim živalim. Le-te bistveno težje prenašajo vročino kot ljudje. Ljudje se namreč pri višjih zunanjih temperaturah potimo, termoregulacijski sistem pri psih in mačkah pa deluje popolnoma drugače. Psi in mačke v koži nimajo žlez znojnic in se ne potijo. Telesno temperaturo uravnavajo s kontaktom z mrzlo površino in dihanjem skozi odprt gobček. Že krajša izpostavljenost visokim temperaturam lahko povzroči kolaps termoregulacijskega sistema, temu pa sledi vročinski udar, možganski edem in kasneje lahko tudi pogin. Nekateri psi, zlasti »kratkogobčne« pasme (mopsi, buldogi, pekinčani…), mladiči, starejši in bolni psi so na vročino še posebej občutljivi, zato je pri njih potrebna še dodatna previdnost. Živali v vročih dneh NIKOLI ne puščamo v avtomobilu, tudi če je le-ta parkiran v senci oz. smo pustili odprta okna. Prav tako so izjemno nevarni pesjaki, boksi oz. privezi izpostavljeni soncu, brez sence in ustreznega zračenja. Živali v vročih delih dneva ne silimo k telesnim naporom, temveč sprehode omejimo na zgodnja jutra oz. večere.


Znaki toplotnega udara so sledeči:
- hitro, oteženo in hropeče dihanje,
- šibak in pospešen srčni utrip,
- povišana telesna temperatura (40°C ali več, če je telesna temperatura višja od 41°C je to že življenjsko nevarno, saj lahko pride do nepopravljive škode na celičnem nivoju),
- temno rdeče in lepljive dlesni ter sluznice,
- gosta slina,
- ležanje in nezmožnost vstajanja,
- opletajoča hoja,
- omotičnost in zmedenost…


Če se telesna temperatura še naprej dviguje, žival pade v šok, ki vodi v odpoved organov, pojavijo se notranje krvavitve, krvava driska, izguba zavesti in smrt. Pojavijo se lahko vsi ali samo posamezni znaki.
Že samo ob sumu, da vaša žival doživlja vročinski udar je potrebno ukrepati takoj. Žival odmaknemo z neposrednega sonca v senco in začnemo postopoma zniževati telesno temperaturo. Ne uporabljamo premrzle vode ali ledu, kar lahko povzroči, da se krvne žile zožijo in posledično zmanjšamo sposobnost telesa, da se samo ohlaja. Najbolje je, da žival zavijemo v mokre brisače ali rjuhe in jih redno menjujemo. Koristni so tudi alkoholni obkladki, ki ih polagamo na prstne blazinice. Izjemnega pomena je čimprejšnja veterinarska pomoč, tudi če si je žival po naši pomoči že opomogla.
V vročih dneh torej poskrbimo, da bodo imele živali nenehno na voljo svežo in hladno vodo, možnost umika v hladen prostor oz. senco, aktivnosti pa omejimo na hladnejše dele dneva. Živalim, ki so na vročino še posebej občutljive pa lahko kupimo tudi hladilne spalne blazine ali hladilne ovratnike oz. obleke.

SONČNE OPEKLINE

Kljub temu, da večino psov in mačk ščiti dlaka lahko vseeno dobijo sončne opekline. Še posebej so dovzetne živali z belo dlako, kratkodlake živali n pasemsko neodlakane živali (kitajski goli psi, sfinge…). Opekline pa lahko dobijo tudi sicer odlakane živali na občutljivejših delih telesa, ki so manj ali celo neodlakani (smrček, ustnice, robovi vek in ušes, trebuh). Če vaš ljubljnček spada v rizično kategorijo za sončne opekline, ga v sončnih dneh ne pozabiti zaščititi s sončno kremo z visokim faktorjem (najboljše so tiste namenjene otrokom in tiste na naravni osnovi). Neodlakane živali pa je pred žgočim soncem potrebno zaščititi še dodatno z lahkimi oblačili. Če je vašega ljubljenčka sonce že opeklo pa prizadeta mesta mažemo z Aloe Vero ali nepozebnikom (vrsta rastline, ki se uporablja za blaženje opeklin).

PIKI INSEKTOV IN UGRIZI KAČ

Večina psov in mačk je zelo radovednih, zato radi stikajo po grmičevju, vohljajo in kopljejo po tleh. Pri tovrstnem obnašanju pa nemalokrat naletijo na neprijetnosti kot so piki insektov ali ugrizi kač. Piki insektov se v večini primerov končajo brez resnejših težav. Pojavi se lahko prehodna srbečica, nemir, oteklina na mestu pika. Resneje pa je potrebno obravnavati pike na glavi, vratu ali v gobčku, ki lahko vodijo do težav pri dihanju, zato živali lahko kolabirajo. Posebno pozorni pa moramo biti pri živalih, ki so na pike razvile alergijo. Znaki alergije na pik insektov so opletajoča hoja, bruhanje, driska… Prva pomoč pri resnejših pikih so hladnih obkladki, nato pa nujna veterinarska pomoč.
Bolj zaskrbljujoči pa so piki strupenih kač, še posebej v predelu glave in vratu. Na mestu ugriza se hitro razvije boleča oteklina. Če razmaknemo dlako opazimo dve vbodni rani v razmaku nekaj milimetrov. Iz njiju se lahko izceja serum ali kri. Koža okoli ugriza postane vneta in rdeča, v nekaj urah pa deli kože začnejo odstopati. Prizadeto žival moramo nemudoma odpeljati k veterinarju. Poskušamo jo umiriti in ji preprečiti gibanje, da se strup ne širi po telesu. Če je prišlo do ugriza v katero od okončin jo imobiliziramo, sicer pa ugrizno mesto hladimo z obkladki.

BOLHE, KLOPI IN SRČNA GLISTA

V poletnem času, ko so zunanje temperature višje, so zelo aktivni tudi nevretenčarji kot so bolhe, klopi in razni insekti. Klopi prenašajo številne resne bolezni kot so Anaplasma sp., Borelia sp. In Babesia sp. Znaki bolezni lahko izbruhnejo več tednov ali mesecev po vbodu ali pa nikoli, čeprav je žival okužena. Pojavi se neješčnost, depresija, povišana telesna temperatura, šepanje… Zdravljenje je dolgotrajno, bolezni pa lahko ostanejo doživljenjski problem. Če na živali najdemo že prisesanega klopa, ga odstranimo s posebno pinceto in pri tem pazimo, da ga res odstranimo v celoti. 
Bolhe pri psih povzročajo nelagodje, srbečico ter posledično praskanje in grizenje, kar običajno vodi v samopoškodovanje kože. Živalim zato redno nudimo zaščitna sredstva, kot so ampule, tablete, ovratnice…
Srčno gisto oz. Dirofilario immitis prenaša komar. Pri nas je endemično področje tega zajedavca predvsem primorska regija, sicer pa je zelo pogost tudi v hrvaški Istri. Žival se okuži preko okuženega vmesnega gostitelja (komar), ki med sesanjem krvi v »žrtev« izloči drobne ličinke oz. mikrofilarije. Iz njih se v nekaj mesecih razvijejo gliste (velike do 35 cm), ki naselijo desno polovico srca in večje krvne žile med srcem in pljuči. Okužene živali so apatične, težko dihajo, se hitro utrudijo, imajo pospešen pulz, kašljajo, v trebušni votlini pa se nabira tekočina. Pred odhodom na morje oz. v kraje, kjer se srčna glista pojavlja, se s svojim ljubljenčkom oglasite pri veterinarju, ki vam bo predpisal najprimernejšo preventivno sredstvo za vašo žival.

TEŽAVE S KOŽO IN DLAKO

Poleti se pri psih in mačkah pogostejše tudi težave s kožo in dlako. Srbečico lahko sproži onesnažena ali slana morska voda, zato psa po kopanju redno tuširajte s sladko vodo. Preprečiti je potrebno tudi pitje slane vode, saj lahko sicer pride do dehidracije ali pojava driske. Če psi skačejo v vodo ali se potapljajo jim je priporočljivo osušiti sluhovode, da ne pride do vnetja. Nemalo težav lahko povzroča tudi visoka, nepokošena trava. Poleg kontaktnega dermatitisa, so pogosta tudi vnetja ušes zaradi semen trav, ki zaidejo v sluhovode ali pa se le-ta zapičijo med prste ali v blazinice in povzročajo gnojenje okoliškega tkiva in posledično šepanje. Zaradi temperaturnih skokov pa v poletnem času naraste tudi pojav t.i. hotspot-ov oz. vročinskih ekcemov. K njihovem pojavu so bolj podvrženi psi z daljšo oz. gostejšo dlako (bernski planšarski psi, nemški ovčarji, zlati prinašalci…). Gre za buren odziv organizma na alergen vnesen v organizem (pik bolhe, komarja, alergeni iz hrane…). Prizadeto mesto pri grizejo, ližejo, praskajo in kožo še dodatno poškodujejo. Zaradi visokih temperatur in vlažnega okolja se bakterije hitro razmnožijo in povzročijo gnojno vnetje. Psu moramo preprečiti praskanje oz. grizenje, če je možno obriti prizadeto območje in čimprej obiskati veterinarja.